slovenija - Iztok mlakar - vandima

C Pod noc rad z doma jaz zbezim, Dm an s''oji babi nec ne recem, G7 pred njo se semp''jota nar''dim, C navzkrivz jo u betulu utecem. Am Pej tam popijem glaz al'' dva F C an ka ta treci prou me prime, Am Dm se svjet nomalck zadondula G7 C an zmislim tiste se vandime. Bil takrat jest se junc sem mlad, u glavi nec u grli susa, sem ''mel zivljenje strasno rad, ku'' usak da ciga ne poskusa. Cel dan smo bli v vinogradi, an sonce je ku'' zluodi'' peklo, sz vinom smo se frisali po grlu je ku'' potok teklo. Tam sem jo vidu prvi krat, pozirk se je v grlu ustavil jest lohkor umrou bi tisti krat jest lohkor bi, ma kej bi pravu. Ko se ti taka rjec zgodi, ti glava ragionirat njeha an sljepe ratajo oci ni vec Boga nankar gr''jeha. Me je ''spod cela glijedala an se mi furbasto smejala, pod noc pej k meni je pr''sla an ce med trte sva zbezala. Ma za povedat kej b''lo tam je, ku'' naj clovk besjede najde, jest use zvjezde vidu sem an trjesle, trjesle so se brajde. Tako tista noc je lejpa bla, ko'' nikdar pole en prej nobena. Ma, kot je prsla tko je sla nankar ji ne vjem imena. Je nisem vidu nikdar vec, e clovk obraca, Bog obrne, mladost je sla od mene prec kar cajt uzame vec ne vrne. Sej zdej prou nec mi ne fali, ''mam en par brajd an kejsnu njivu. Mizerje an boljezni ni, an zenu ''mam se zmerom zivo. Ma kadar spijem glaz al'' dva, an ka ta treci prou me prime, se svjet namalck zadondula an zmislim tiste se vandime...